O nas ...
Ekipa
Mojca Jevšek
Dekle dosti nese. Dosti zanimanja za svet okoli nje in vztrajne želje po gojenju intelekta. Dosti ljubezni do umetnosti in glasbe ter dosti čuječnosti in odprtomiselnosti. Dosti netolerance do socio političnih packarij in antropocentrizma ter dosti apetita po socialni, ekonomski, okoljski, rasni in spolni pravičnosti. Študentka FDV-ja seveda. Trenutno se drži medijske stroke in dela z mladimi ter s tem hrani notranjo filantropistko, umetnico in humoristko.
Mojca Jevšek
Zia Perko Rogelj
Moje najljubše vprašanje je Zakaj? Vedno iščem povezave in logiko v življenju, rada podvomim v stvari in razmišljam z svojo glavo. Ponavadi me najdete v družbi ljudi ob dobri glasbi ali pa zavito pod odejo z knjigo in čajem v roku. Vedno pripravljena na novo avanturo in nepredvidljiv čar življenja.
Zia Perko Rogelj
Miša Močilnikar
V barve in vzorce ujeto dekle, ki si skoraj vsak drugi dan privošči vrečko haribo bonbonov jagodnega okusa. Ker veliko časa preživi z osebami z demenco, kadar razlaga krili z rokami in z obrazom slika vse mogoče mimike. Deli tople objeme in nudi prostor za pogovor o najrazličnejših temah. Rada bi postala vreča ljubezni, iz katere bi lahko vsakdo vzel kanček več ljubezni, kot je lahko povrne.
Miša Močilnikar
Nika Pušlar
Trenutno se definira takole: ima rada pogovore, a ne mara prevelike količine ljudi, poskuša razumeti, a jo hkrati straši, kako hitro se ujamemo v lastni percepciji. Domače se počuti pred slikarskim platnom, med stranmi popisanega papirja ali globoko v mislih, včasih pa se spremeni v gozdnega škrata in se za daljšo količino časa izgubi v gozdu ali med visoko travo. Pogosto uporablja metafore in prispodobe, navadno pa jo prepoznaš tudi po tem, da s seboj nosi knjigo, beležko in akvarele.
Nika Pušlar
Veronika Kržičnik
Njena najljubša stvar na svetu so glasba, petje in ples. To strast želi spremeniti v svoj poklic. Polna čustev, ki jih najraje zapiše v rimah, ustvarjalna ter topla. Vedno poskuša stvari obrniti na pozitivno stran. Zagreta, delavna, malo preveč tuhta ter včasih tudi sramežljiva. Trenutno se v svetu glasbe še malo išče, ter se izobražuje in odkriva vse kar se dogaja v ozadju, ustvarjanja same glasbe in glasbene produkcije. Obožuje naravo, predvsem gozd kamor se zateče ko rabi malo odklopa. Predvsem pa vedno pripravljena za zabavo, odlično hrano, dober pogovor in topel objem.
Veronika Kržičnik
Tia Lončar
je v prostem času študentka kulturologije na Fakulteti za družbene vede, drugače pa ljubezensko razmerje deli z gledališčem, filmom in glasbo. Punca, ki se na dnevni bazi vsaj trikrat vpraša: “Čaki kaj čist točn?”, je svoje mesto našla med ljudmi, s katerimi danes ustvarja na področju gledališke in filmske umetnosti. Je ustanovitelj ica gledališkega laboratorija za mlade, zanimata jo predvsem psihologija in filozofija za gledališko igro in vsi triki mojstrov kakovostne umetnosti, ki pomaga ljudem, da ostanejo budni in sočutni.
Tia Lončar
Ivan Slijepčević
Vedno v službi planetarne osvoboditve, razen, ko študiram kulturologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. S glasbo, radijem in glasbeno kritiko se ukvarjam že od konca srednje šole. To, kar jaz, kot nenavadni “glasbeni narator”, iščem od zvoka – pa tudi od glasbe – je konkretna povezava do današnje družbe. Skratka, menim, da vsa glasba pa tudi vsak zvoka izhaja iz družbenih situacij in te situacije se lahko povežejo nazaj do zvoka. Eklektika, eklektika in samo eklektika.
Ivan Slijepčević